Lepo vabljeni na poskusni vajo iz zemljepisa, kjer se bomo šliglasbeno popotništvo z nekakšno obrnjeno logiko. Namesto terenskih ekskurzij in spoznavanja raznoterih glasb v njihovem domačem okolju, bomo te glasbe v obliki osmišljenih DJ izborov teleportirali v Gala Halo. Bolj kot njeno žanrsko poreklo nas bo zanimala glasba, ki je zaznamovala, ali pa še vedno kroji posamezne lokalne scene, naj si gre za velike svetovne glasbene prestolnice, ali pa bolj obskurne, eksotične regije. Ne bomo se izogibali hitov in uveljavljenih glasbenikov, toda še bolj se bomo potrudili osredotočiti na ljubljence njihovih domačih publik, katerih čas za preboj na svetovno glasbeno prizorišče morda šele prihaja. Izbori se bodo praviloma opirali na logiko klubsko plesnega užitkarjenja, kar pa ne pomeni, da na svoj račun ne bodo prišli tudi tisti bolj študiozni in radovedni poslušalci. Pozor! Nov cikel na vidiku!
Tokrat bomo pod lupo postavili Bristol, ki se je na svetovnem glasbenem zemljevidu znašel v devetdesetih, potem ko so Tricky, Massive Attack in Portishead, iz glasb, ki so jih tja s sabo prinesli karibski priseljenci, pa (ameriškega) funka, soula in hiphopa, ter britanske punkovske zapuščine, sestavili samosvoje eklektične izraze, na katere so mediji kmalu nalepili novo žanrsko skovanko trip hop. Prav letošnjega januarja je izšel tudi nov EP zasedbe Massive Attack, na katerem so prvič po dveh desetletjih spet sodelovali s Trickyem. No, čeprav je Bristol med nebristolčani še vedno najbolj znan po trip hopu, pa se je od takrat, v tem približno enkrat večjem mestu kot je Ljubljana, zgodilo še kar nekaj zelo zanimivih glasbenih pojavov. Približno sočasno s trip hopom najprej vzpon Ronija Siza in njegovega drum & bassovskega kolektiva Reprezent. Pa potem sredi prejšnjega desetletja pojav čislanega bristolskega dubstepa, ki so ga v svet lansirali Pinch, Peverelist in Appleblim. Še večji zagon pa so tamkajšnji klubi dobili v zadnjih petih letih, ko se praktično iz dneva v dan pojavljajo novi producenti raznoterih bass izpeljank, ki ju še vedno zaznamujeta prepoznavna bristolska glasbena eleganca in hedonizem. Čeprav gotovo izstopa elektronska glasba, v kateri najdemo tudi posebneže kot sta dvojca Fuck Buttons in Emptyset, pa z zanimivostjo nič ne zaostaja niti glasba z rockovskim pedigrejem. Že konec sedemdesetih so duhove burili kultneži The Pop Group, dobro desetletje pozneje nekakšni njihovi nasledniki Flying Saucer Attack, trenutno pa kitarske barve brani predvsem Geoff Barrow (Portishead) s svojo novo zasedbo Beak> in založbo/studiem Invada, ki sta postala tamkajšnje osišče za glasbo, ki ne paše v klubski elektronski kontekst. Ja, ob tako pestrem dogajanju ni presenetljivo, da so Bristol izbrali celo za najbolj glasbeno britansko mesto.
Vstopnina: vstop prost do polnoči, 3 € kasneje